Življenje v Društvu ILCO Maribor se postopoma vrača v svoje običajne tirnice dogodkov, ki smo jih poznali pred pandemijo. V mesecu juliju smo uspeli, kljub dopustom, organizirali izlet po naši bližnji okolici.
Podali smo se v Slovenske gorice, ki so del gričevnatega sveta med avstrijsko mejo na severu in hrvaško na jugu na vzhod in zahod pa Slovenske gorice mejijo na reki Muro in Dravo. Samo pokrajino pa radi delimo na Zahodno ali Osrednje Slovenske gorice ter na Ljutomersko-Ormoške gorice ali Prlekijo.
Prva stvar, ki pozornemu opazovalcu pade v oči je pogled na griče z urejenimi vinogradi in z zelo lepo vzdrževanimi starimi domačijami, ki so biseri nekdanjega stavbarstva. Naslednjo tipično značilnost regije predstavljajo številne cerkve na vrhu gričev, ki so omenjene že v poznogotskem obdobju kakor tudi cerkve z renesančnimi in baročnimi značilnostmi. Okoli oziroma v bližini le teh so zrasla trška jedra in vasi.
Nekaj teh lepot smo si ogledali na našem enodnevnem izletu tudi mi. Obiskali smo kraje med Sv. Jurijem ob Ščavnici in Malo Nedeljo.
Prvi postanek je bil na lepo urejeni kmetiji MAGUŠA, ki se ukvarja s predelavo zelenjave in sadja, ki prestavlja eno od osnovnih sestavin v zdravi prehrani. Prijazni domačini so nam pripravili zelo lep sprejem. Pogostili so nas z bogato obloženimi kruhki, sokovi in seveda s svežo zelenjavo iz njihovih rastlinjakov. Ogledali smo si lepo urejen rastlinjake in sadovnjak. Po prijetnem klepetu in dobri kavici smo naše potovanje nadaljevali proti naslednji vasici.
Pot nas je pripeljala do vasi Stara Gora…kjer veter nikoli ne spi in lipe diše kot nekoč… Stara Gora je še en biser v zgodovini Prlekije in občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Je najbolj množično obiskana turistična točka v občini, saj nam ponuja bogato kulturo preteklega in sedanjega časa; kot je mlin na veter, baročna cerkev Sv. Duha, z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lipov drevored , šolski vodnjak ter etnološko zbirko kmečkega in obrtniškega orodja. Prijazni turistični delavci so nas popeljali po vseh navedenih objektih.
Po kratki vožnji smo prispeli v vas Bolehnečica. Večina nas je prvič slišala za to vas, vendar smo bili vsi presenečeni nad bogato muzejsko zbirko starodobnikov. S tako bogato zbirko se lahko postavlja zelo malo muzejev starodobnikov v Sloveniji. V muzeju je zbirka starih koles, mopedov, motorjev, avtomobilov, radiov, šivalnikov….. Ogled smo zaključili v zelo lepo urejeni vinski kleti, ki so jo uredili kar, člani društva muzeja starodobnikov, sami.
Po kosilu in prijetnem druženju v gostišču Anton v Sv. Juriju smo nadaljevali pot do Blaguškega jezera. Ob jezeru smo se odpravili na ogled novo nastalih hišic, ki človeka povežejo z naravo ter mu nudijo predvsem duhovni mir in zlitje z naravo.
Po vseh ogledih in doživetjih se je naš izlet počasi prevesil v tisti del, ko sledi le še obvezna gasilska slika, na kateri se vidijo zadovoljni obrazi popotnikov. Ob slovesu pa večina pravi na svidenje in se vidimo prihodnjič.
